KJE SMO?

Joga studio je v Šiški, nasproti Aleje in Celovških dvorov v novih, svetlih in aklimatiziranih prostorih. Naslov je Trg komandanta Staneta 12, vhod je na naspotni strani Knjižnice Šiška, smo v prtljičju.

 

Na voljo so blazine, pripomočki …

KAJ JE VINYASA JOGA?

Vinyasa joga je v zahodnem svetu vse bolj priljubljena, saj gre za bolj dinamično obliko joge, ko se posamezne asane povezujejo z vinyaso, zato postopoma ne samo sproščamo in raztegujemo telo, ampak ga tudi fizično krepimo. Fizično okrepljeno telo pa je osnova za zdravje in dobro počutje.

Pri jogi je najpomembnejše dihanje, zato ga bomo vključevali v svojo prakso ter opazovali, kako se naše telo odziva. Začeli bomo z lažjimi asanami in prehajali k težji ter tako spremljali svoj napredek in kaj nam prinaša redna vadba. Naša praksa bo sestavljena iz:

• asan (fizične jogijske vaje, ki jih vsi poznamo),
• pranajame (različne dihalne tehnike, ki nam pomagajo, da se umirimo ali pa zbudimo) in
• krajše meditacije.

KAJ PRIDOBIMO Z REDNO VADBO? 

Prožno telo in v njem se bomo bolje počutili.

Pridobili bomo moč.

Izboljšali bomo telesno držo.

Umirjenost in večjo koncentracijo.

Bolj se bomo zavedali svojega telesa in njegovih potreb.

Bolje se bomo počutili.

Notranje ravnovesje.

JOGA, ZNANOST LJUBEZNI

Avtor: dr. Jurij Zalokar

Kaj je joga? Komu je namenjena? Kakšna je vez med dihanjem in čustvovanjem? Kakšno mesto imajo asane v jogi? Drobno knjižico, nekaj več kot sto strani ima, je leta 1976 izdala Mohorjeva družba. Njen avtor dr. Jurij Zalokar v predgovoru piše, da je največja težava v tem, da je bistveni del joge na meji, kjer besede ne pomagajo več; zato lahko razumemo nekatere askete in jogije, ki o svojih izkušnjah niso govorili. Čeprav je to resnica, je dr. Juriju Zalokarju uspelo veliko delo, ki je zanimivo še danes, in pred bralca postavlja temeljne resnice, za kaj pri jogi gre.

1. del

Kaj je joga? Vsekakor je to stara znanost, ampak, kot piše dr. Zalokar, izraz znanost ni najboljši, niti ni samo filozofija ali vera. Joga je več, je do potankosti dognano urjenje osebnosti, vaja, ki zaobjema telesno in duševno plat, saj je oboje isto. Telo in um sta povezana.

Joga se deli na osem stopenj, prvi dve, jama in nijama, sta prvi pogoj za vse druge.

Jama zaobjema moralne zakone:

• nenasilje, ki ni omejeno samo na dejanja, ampak tudi na misli in besede;
• resnicoljubnost;
• nekrajo pa tudi kopičenje vsega nepotrebnega, kot je učil Gandhi;
• vzdržnost;
• končno obvladovanje poželenja po kopičenju dobrin.

Nijama pa zaobjema osebno čistočo, telesno in duhovno. Sem sodi tudi disciplina, velja namreč, da vztrajna vaja počasi obrodi sadove. Tretja stopnja so asane, telesni položaji. Asana pomeni telesno držo ter mora biti stabilna in prijetna. Četrta stopnja – pranajama ali dihanje, sledijo pa pratjahara, dharana in dhjana, ki nas počasi pripeljejo v tok meditacije. Naše misli se umirijo, postanemo mirni kakor morska gladina – in takrat vidimo tudi v globino. Zadnja stopnja samadhi pomeni sestaviti se kot celota in človeka prerodi.

Se nadaljuje …